Ruska vojska naj bi v območju posebne vojaške operacije v Ukrajini uporabila nove bojne elemente za individualno vodenje, imenovane 'Motiv', neuradno znane kot 'smrtonosne puščice'. O njihovi uporabi je poročal vojaški strokovnjak Vladislav Šurigin. Hkrati ruske sile po mesecih bojev napredujejo proti Krasnoarmejsku z namenom, da ga obkolijo in prekinejo oskrbovalne poti. Če jim to uspe, bi se ukrajinske sile v mestu lahko soočile z akutnim pomanjkanjem orožja in zalog, kar bi jih prisililo k umiku preostalih enot. Izpostavljena je tudi zgodba mlajšega narednika s pozivnim znakom 'Skromni', ki od leta 2022 služi v 1429. gardnem polku na zaporoški fronti.

Turčija je uspešno zaključila testiranje svoje nove letalske bombe GAZAP, ki jo je razvila v sodelovanju z lokalnima podjetjema MKE in Tubitak Sage. Bomba, težka približno 910 kg, je opremljena s termobaričnim nabojem, ki deluje tako, da v zraku razprši in detonira eksplozivni aerosol. Med testiranjem je nastala izjemno močna udarna val in visoka temperatura, kar nakazuje na izjemno uničevalno moč tega orožja, ki je bila označena za najmočnejšo nejedrsko bombo v zgodovini države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob zaključku velikih pomorskih manevrov napovedal, da bo ruska mornarica prejela novo orožje. Putin je poudaril, da je Rusija velika pomorska sila in napovedal reforme ter novo oborožitev za vojaško vejo. Drugi članek izraža začudenje nad stanjem v Rusiji, saj naj bi Putinova nesposobnost za zmago v konfliktu po 3,5 letih povzročila njegovo razširitev izven nadzora, Evropa pa se organizira proti Rusiji.

Ustanovitelj obrambnega podjetja First Contact je opozoril, da se Ukrajina ne more zanašati zgolj na prestrezne drone, temveč mora okrepiti zračno obrambo. Medtem je poljsko podjetje Unimot S.A. napovedalo, da bo vložilo približno 110.000 dolarjev v strateški projekt PZL Defense, ki ga bosta izvajala proizvajalec avtomobilskih delov PZL Sędziszów in ukrajinski partner.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji telefoniral Viktorju Orbanu in ga vprašal, zakaj ne želi Ukrajine v Evropski uniji. Povedal je tudi, da si želi miru v Ukrajini ne le zaradi Nobelove nagrade, temveč tudi zato, da bi prišel v nebesa. Ursula von der Leyen je izjavila, da mora Rusija vrniti vse ukradene ukrajinske otroke.

Na Kitajskem je potekala vojaška parada, ki so se je udeležili številni svetovni voditelji, med njimi indonezijski predsednik Prabowo Subianto, ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da se svet nahaja na prelomnici med mirom in vojno.

Ukrajinski droni napadajo ruske rafinerije in s tem ogrožajo Putinovo moč, kar razkriva ranljivost Rusije kot energetske velesile. Pojavlja se pomanjkanje goriva. Hkrati, ruski generalštab prikazuje zemljevide, ki kažejo na ozemeljske zahteve do Odese, kar nakazuje na pomanjkanje pripravljenosti za mirovna pogajanja. Ukrajinske vojaške sile opozarjajo, da Rusija načrtuje novo veliko ofenzivo proti vzhodnim ukrajinskim mestom, pri čemer naj bi se okrepilo topniško obstreljevanje v nekaterih regijah.

Nekdanja romunska premierka Viorica Dăncilă se je udeležila vojaške parade v Pekingu na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, kar je sprožilo različne odzive. Dăncilă je dejala, da se je parade udeležila osebno. Kitajsko veleposlaništvo v Romuniji je pojasnilo, da sta bila Adrian Năstase in Viorica Dăncilă povabljena zaradi njunih prispevkov k odnosom med državama. Njihova prisotnost na paradi ob boku voditeljev, kot so Vladimir Putin in Kim Jong-Un, je pritegnila pozornost in povzročila reakcije, tudi s strani romunskega zunanjega ministrstva.

Predsednik Karol Nawrocki je prispel v Združene države Amerike, kjer se je v Washingtonu srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. To je njegov prvi uradni obisk v tujini kot predsednika.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je udeležil praznovanja 80. obletnice zmage v protijaponski vojni, ki je potekala na Trgu nebeškega miru v Pekingu 3. septembra 2025. Njegova udeležba poudarja aktivno vlogo Indonezije v mednarodnih odnosih.

Romunski predsednik Nicușor Dan je posmrtno odlikoval Rodico Coposu, sestro nekdanjega voditelja kmečke stranke Corneliuja Coposuja, z državnim odlikovanjem "Serviciul Credincios" vitezovega reda. Odlikovanje je prejela za njeno predano delo pri ohranjanju spomina na žrtve komunističnega režima. Rodica Coposu, zadnja živeča sestra Corneliuja Coposuja, je umrla 7. avgusta.

Kitajska je s pomočjo vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne demonstrirala svojo vojaško moč in ambicije. Med parado v Pekingu sta se predsednika Xi Jinping in Vladimir Putin pogovarjala tudi o podaljšanju življenja s presaditvijo organov. Parada je poudarila enotnost Kitajske, Rusije in Severne Koreje v nasprotovanju Zahodu. Razkrilo se je tudi, da sta se Trump in Xi pogovarjala o "neumrljivosti".